Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Blatnik


Tone Pavček je zapisal: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.« Prav to energijo izžareva Herbert, ki nam je predstavil kmetijo Blatnik, svoj dom, ki mu pomeni vse.

Herbert nam zaupa, da so njegovi predniki iz Jurkloštra in da so kmetijo kupili leta 1894. Od staršev je izvedel, da so že takrat postavili ajhker, shrambo, kjer je spodaj klet, zgoraj pa prostor za žita. Doma so delali maslo, skuto, smetano … in prodajali v Laškem ali nesli sorodnikom v Hrastnik, da so mlečne dobrote prodajali okoliškim kupcem.

Delo na kmetiji se je opravljalo z voli in kravami, pozneje s konji. Prvi traktor so domov pripeljali leta 1975. Takrat se je v teh krajih začel organizirani odkup mleka in tudi v družini Blatnik so pristopili k pridelavi in prodaji mleka Kmetijski zadrugi Laško.

Herbert je otroška leta preživel z bratom Lenartom in sestro Sabino. V njem je že od malih nog tlela želja, da ostane doma. Navdušenje nad naravo in zanimanje za strojno mehanizacijo sta Herberta skozi leta dela spodbujala, da je vlagal v kmetijo. Ob tem ponosno doda, da so vedno delali le z lastnimi finančnimi sredstvi. Herbert zase pravi, da dela 100-odstotno na kmetiji, vlaganja v kmetijo pa opiše z besedami: »Da mal’ gremo naprej.« Ker je dela res veliko, sta s svojimi izkušnjami v življenjski utrip na kmetiji aktivno vpeta tudi Herbertova mama in oče.

V prostem času je Herbert aktivni član v gasilskem društvu Vrh nad Laškim, rad ima hribe in pozimi obožuje smučanje. Mu kar verjamemo, ko reče: »Veste, jaz ne morem pri mir’ bit’.« In prav ljubezen do narave in hkrati skrb, da znaš živeti, omogočata Herbertu, da je s sosedi stkal lepe odnose, iskreno sodelovanje, kadar je čas za »akcijo«, najsi bo to na kmetiji ali kot gasilec, ali pa le prijeten pogovor.

Optimizem je Herbertova prednost. Svojo zgodbo sklene z besedami: »Meni zemlja nekaj pomeni in tudi nimam želje, da bi šel stran. Sem ves čas v stiku z naravo in si ne predstavljam, da bi moral to bogastvo izpustiti iz rok.«