Brata Borovšak z roko v roki vodita kmetijo na Kalu. Njene temelje je postavila njuna mama, glavni kmetijski panogi pa vse do danes ostajata gozdarstvo in živinoreja.

Od leta 1982, ko sta mama in oče kupila domačijo, so Borovšakovi lastniki kmetije na Kalu. Oče je prezgodaj umrl in mama je ostala sama s sinovoma, Rudijem in Miranom. Ker le s kmetovanje ni bila kos preživetju družine, se je morala zaposliti. Na 800 metrih visoko so morali zgraditi novo hišo in hlev, obnoviti starega in nakupiti vso potrebno mehanizacijo. Mama je dolga leta vodila kmetijo, skrbela za gospodinjstvo in poskrbela za varno odraščanje svojih sinov. Danes s hvaležnostjo skrbita zanjo, na svoja pleča pa sta v celoti prevzela tudi domačijo.

Intenzivneje so še s skupnimi močmi začeli kmetovati sredi osemdesetih let, tudi s pridelavo mleka. Na mešani kmetiji sta od vsega začetka živeli dve glavni panogi, gozdarstvo in govedoreja. Danes brata skrbita za 24 hektarjev veliko kmetijo, s še skoraj enkrat toliko zemlje v najemu, za 24 glav goveda, mleka pa letno za izdelke Mlekarne Celeia prispevata okrog 20.000 litrov. Nekaj časa sta oba hodila tudi v službo, danes pa na domačiji živita vsak v svoji hiši in si naloge gospodarja smiselno razporejata. Pogosto jima pomaga tudi Rudijev sin Tomaž, ki bo s svojim znanjem kmetijskega tehnika nekoč dober naslednik. Brata prisegata na kakovost, za katero sta potrebni vestnost in dobra prehrana. S kmetijo, kjer rada delata obkrožena z naravo in živino, pa še imata želje in načrte.