Vsakodnevna pomoč staršev, očeta Alojza in mame Jožice, omogoča Janezu in Ireni več časa za službene obveznosti in preživljanje časa skupaj z otroki.

Na domačiji Brecl iz Črnove se s tem priimkom menjajo generacije že od 15. stoletja in večinoma so se preživljali s kmetijstvom. Janez je odraščal v družbi treh bratov in dveh sester. Študij agronomije mu je zagotovil znanje za uspešno vodenje kmetije in opravljanje službe v Kmetijski zadrugi Celje.

Neprekinjeno prodajo v Mlekarno Celeia so začeli leta 1973. Na kmetiji je bila že nekoč vaška zbiralnica, danes pa imajo tudi lastno. Količina mleka se spreminja glede na pogoje, včasih malo več, drugič manj. Do leta 1987 so se ukvarjali še s hmeljarstvom, nato pa so se s širitvijo hleva usmerili v intenzivno prirejo mleka. Ker sta Janez in žena Irena oba zaposlena, je pomoč Janezovega očeta Alojza in mame Jožice izjemnega pomena. Alojz skrbi za hlev in molze, njegovo najljubše opravilo pa je skrb za 20 panjev čebel. Da dan ni enak dnevu, poskrbijo s svojo mladostjo otroci Gašper, Jerneja, Viktorija in Anže. Gašper in Jerneja se ukvarjata s smučarskimi skoki, Viktorija skrbi za mlade mucke, Anže pa rad opazuje in sodeluje pri delu s traktorjem.

Kljub radosti in zadovoljstvu, ki ga prinaša življenje na kmetiji, Janez poudarja problem kmetijske politike in počasnega razvoja. »Pri delu na kmetiji večkrat naletimo na časovne ali denarne ovire. Želim si, da bi stvari potekale hitreje in da bi ljudje lahko imeli delovno mesto doma,« povzame Janez.