V vasi, ki je nekoč v celoti pogorela, so se v 17. stoletju počasi gradile nove domačije, med njimi verjetno tudi Mažuljeva kmetija. Na njej že nekaj rodov živi družina Brglez.

Kot je značilno za celotno vas, so tudi Brglezovi ob živinoreji nekoč gojili ribez in druge sorte sadja. Sadjarstvo je bilo dolgo eden pomembnejših virov dohodka družine. Za samooskrbo so imeli tudi vinograd, vendar ga danes ni več. Leta 1973 je pogorel hlev. Marjanovi že pokojni starši, Franc in Matilda, so zgradili nov hlev, kupili prvo kmetijsko mehanizacijo ter začeli s prirejo in prodajo mleka. Marjan je s svojo soprogo Silvo celotno kmetijo še nekoliko dogradil, povečal čredo, posodobil strojni park, zgradila sta tudi novo hišo in svinjake, usmerila pa sta se predvsem v prirejo mleka. Skoraj tri desetletja je ob vodenju kmetije Marjan hodil še v službo, Silva pa je ostala doma in skrbela za hlev, otroke, Primoža, Polono in Mateja, ter Marjanove starše.

Trenutno jima na kmetiji največ pomaga sin Primož, po opravljenih šolskih obveznostih tudi Matej, konec tedna se rada vrača študentka Polona. Silvi izjemno veliko pomeni samooskrba na vseh področjih. »To je res pomembna vrednota,« nam zaupa. Zato pri njih zadiši po domačem kruhu iz krušne peči, miza pa ponuja veliko domačih dobrot. S svojim kruhom po naročilu razvaja tudi druge ter ponuja še odlične in kakovostne domače mlečne izdelke – jogurt in skuto. Sožitje z naravo in kakovost hrane želita Silva in Marjan prenesti na prihodnje rodove. »Želiva si, da bi se to cenilo in prepoznalo kot prednost življenja na kmetiji.«