Na več kot 300 let stari kmetiji so se nekoč ukvarjali tudi s hmeljarstvom, vendar so ga z leti opustili, vse do danes pa kot glavno dejavnost ohranili živinorejo.

Na 17-hektarski kmetiji so sredi šestdesetih let izkoristili naravne danosti in vzpostavitev mlečne proge ter začeli s prodajo mleka v Mlekarno Celeia. Ob mlečni pridelavi se je pod vodstvom očeta Jožeta in mame Helene kmetija začela postopoma razvijati. Edincu Jožefu je bilo že v zibko zapisano, da bo nekoč naslednik. Od malega je rasel s kmetijo, še kot otrok molzel na roke, mleko nosil peš v zbiralnico, nato pa jo mahnil v šolo. Čeprav se je moral po šolanju zaposliti, je z veseljem in veliko volje za starši kmetijo prevzel ter jo ob delu vodil vse do upokojitve.

Večji del današnje kmetije sta postavila skupaj s soprogo Vido. Obnovila ali zgradila sta nove objekte ter nakupila vso potrebno kmetijsko mehanizacijo. Zjutraj in dopoldne je večino del v hlevu postorila Vida, popoldne in zvečer pa sta za kmetijo poskrbela skupaj. Danes, ko je Jožef v pokoju, je lažje, še posebej zato, ker jima precej pomaga tudi sin Franc. S svojo družino, ženo Katjo in otrokoma, Luko in Ano, živi doma in je že zapisan za naslednjega gospodarja. Gospodarja, ki jima veliko pomenijo mlečna tradicija, zadovoljstvo ob pridelavi in dobri odnosi z Mlekarno Celeia, si želita to panogo ohraniti, še naprej delati in živeti v stiku z naravo ter kolikor se le da samooskrbno.