Najboljša pot vodi vedno naprej. Pri tem se ne smemo ustrašiti, če napreduje počasi, bojmo se, če obstanemo na mestu. In na kmetiji Brilej so vztrajno, s trdim delom in odrekanjem zapisali sledi za prihodnje rodove, z mislijo, da je v življenju vredno pustiti sledi.

Po drugi svetovni vojni je bilo v hlevu le sedem glav goved. Delo je potekalo ročno in kmetija se ni izrazito razvijala. Mirka in pozneje tudi njegovega sina Alojza pa je vedno vodila želja po sodobni kmetiji. Oče Mirko in mama Dragica sta že v mladostnih letih videla priložnost v strojni mehanizaciji. Leta 1970 sta kupila kosilnico, prvi traktor znamke Univerzal pa leta 1979. Pridelavo in prodajo mleka so začeli v osemdesetih letih preteklega stoletja. Sprva so oddajali 40 litrov mleka na dan in ga vozili v zbiralnico Loke. Vozili so ga s traktorjem ali motorjem, ki je imel za to prilagojeno prikolico. Danes imajo na kmetiji lastno zbiralnico.

Življenjsko delo staršev, očeta Mirka in mame Dragice, nadaljuje sin Alojz z ženo Darjo. Alojz je odraščal v družbi sester Andreje in Mojce, že v mladostnih letih pa je v njem tlela želja, da ostane doma. Današnji življenjski utrip kmetije predstavljajo nenehna vlaganja, najpomembnejša pa je skrb za dobro počutje živali. Zato so stari hlev že večkrat prenovili, konec januarja 2013 pa postavili novega.

Kmetija Brilej se uvršča med gorske kmetije, kar pomeni, da je teren zahteven in delo težje. Prav zato je pomoč staršev in sester z družinami vedno toplo sprejeta. Da je vsak novi dan prepleten z upanjem in ponosom, poskrbijo otroci Davor, Rok in Lara.