Čeprav življenje ni enostavno, pa kmetija vedno ponuja neprecenljive trenutke, pripoveduje družina Brodej, ki zvesto in skrbno vodi kmetijo Rečnik v Ljubnici pri Vitanju.

Pred dvema generacijama gospodarja kmetije Rečnik nista imela potomcev. Zato je kmetijo nasledil Vidin oče Ivan. Ukvarjal se je z živino, predvsem z voli, ki jih je koristil za delo, hkrati pa je z njimi posloval. Z ženo Tilčko sta kupila prvi traktor in postavila temelje razvoja kmetije. Ko se je hči Vida poročila z Brankom, sta kmetijo uspešno (po)peljala naprej. Zgradila sta novo hišo, postavila nov hlev, nakupila ustrezne stroje, povečala čredo in začela z intenzivnejšo pridelavo mleka. Delo na kmetiji je najbolj spremenil molzni stroj, ki je olajšal prej težje ročno delo, še bolj pa sta se v zadnjih letih modernizirala z mlekovodom. Da se šestčlanska družina lažje preživi, je Branko zaposlen, pri delu tako v hiši kot zunaj pa pomagajo še mama Tilčka in njuni sinovi, Rihard, David in Jernej.

Družina Brodej skrbi za dobro krmo, pravočasno košnjo, higieno in red, zato je mleko, ki ga letno prodajo okrog 50.000 litrov, kakovostno. Pri delu in v prostem času se povezujejo s sosedi, si pomagajo ter ohranjajo celo stare kmečke običaje, kot je kožuhanje. Običaje preteklih rodov ohranjajo tudi z domačo peko kruha in potice ter pri kuhi. Pri hrani zagovarjajo slovensko. Menijo, da je dobro, da ljudje vedo, kaj je zares slovensko, ter da lahko sledijo surovinam in izdelkom. Na kmetiji, ki je vendarle premajhna, da bi živeli le od kmetijstva, so najlepši trenutki, kadar se ob nedeljah zbere vsa družina.