Nekoč nekoliko manjša in mešana kmetija Budna je prednikom služila predvsem za lastno oskrbo. Šele ko sta kmetijo prevzela Anton in Boža, se je na njej začel razvoj govedoreje.

Prve dve desetletji sta gospodinjstvo delila še z Antonovo mamo Marijo, skupaj pa so upravljali tudi kmetijo. Z njeno pomočjo in pozneje s pomočjo treh otrok, Jožeta, Antonije in Damjana, sta izjemno veliko ustvarila. Vse od prvega traktorja na začetku osemdesetih let, pozneje nove hiše, novega hleva in drugih kmetijskih objektov ter strojev se je delo in življenje na kmetiji precej spremenilo. Trdo delo na kmetiji in Antonova služba sta omogočila, da so dosegli zastavljene cilje. »Včasih smo imeli vsega po malo in vse prodali,« se spominja Boža. Danes pa ostajata glavni panogi prireja mleka, saj ga letno prodajo okrog 25.000 litrov, ter vzreja goveda za meso.

Za red in udobno počutje skoraj 30-glave črede krav in bikov ter podmladka skrbita večinoma zakonca sama, občasno jima pomagata tudi sin Damjan in njegova žena Mojca. Za smeh in radost poskrbi najmlajša članica družine, Manca. »Kmetija nam je prirojena,« pravi Boža, ki ji res veliko pomeni, da lahko skoraj vso hrano zase pridelajo doma, tudi mlečne izdelke, sejejo žito za domačo moko, pečejo kruh, imajo domače meso, jajčka, zelenjavo, sadje, kis, tudi sladke dobrote za najmlajše. Z močno navezanostjo na kmetijo si želita le, da ta ostane tudi za naslednje rodove, sama pa si želita zdravja, da bosta lahko še dolgo skrbela zanjo.