Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija But


Predniki današnjega lastnika Jožefa so kmetijo Martinšek kupili okoli leta 1840, za največji razvoj pa sta poskrbela skupaj z ženo. Kljub vsemu opravljenemu delu novih načrtov ne manjka.

Jožetovi predniki naj bi kmetijo kupili pred kakšnimi 200 leti, o čemer priča hiša, ki nosi letnico 1840. Leta so tekla, generacije so se menjavale, ko se je Jožefova mama Pepca iz Brezja pred skoraj šestdesetimi leti primožila na kmetijo sredi gričevnatega Gabrovca. Takrat sta na manjši kmetiji poleg moža živela še njegov oče in teta. Skupaj so obdelovali zemljo, pridelovali hrano in skrbeli za nekaj živine. Po očetovi smrti sta z možem prevzela kmetijo, dokupila nekaj zemlje in začrtala njen razvoj. Pepca pripoveduje, da sta mleko oddajala že pred petdesetimi leti. Vse do danes, ko imajo v hlevu okoli 40 glav, so ohranili mlečno proizvodnjo kot temeljno panogo.

Sedanji lastnik Jožef je mladost preživljal na kmetiji v družbi sestre in dveh bratov, razpet med šolo in delom na kmetiji. Pred dvajsetimi leti, po očetovi smrti, sta z ženo Magdo prevzela skrb za kmetijo. V vsem tem času so bile investicije stalnost. Zgradila sta nov hlev, obnovila starega in nakupila potrebne stroje. Leta 2004 sta na kmetiji uredila zbiralnico mleka z bazenom, kamor še danes vozi mleko nekaj okoliških kmetov. Pred leti sta po smrti sorodnika prevzela še skrb za njegovo kmetijo. Večino dela opravi Jožef sam, ob delovnih konicah, kot sta spravilo sena in siliranje, mu na pomoč priskočijo sorodniki in sosedje, tako da je delo hitro opravljeno.

Ko beseda nanese na prosti čas, Jožef prizna: »Tega pa ni veliko. Kadar pa je, se z otroki, Jano, Andreo in Davidom, odpravimo obiskat sorodnike, kdaj pa kdaj se povzpnemo tudi na bližnji Boč ali Plešivec.« Neposredno pri kmetiji je namreč izhodiščna točka do planinskega doma na Boču.