Moževi predniki so kmetijo kupili pred več desetletji. Da je delo na kmetiji čim hitreje opravljeno, poleg Frančiške pripomorejo pridne roke sina Gregorja ter hčerk Bernarde, Jerice in Petre.

Preden so predniki današnjih lastnikov kupili to kmetijo, so tu živeli Šolomani. Ker so se precej zadolžili, so bili prisiljeni v prodajo. Kmetijo je kupil Jožetov oče in si z ženo uredil domovanje. Že kmalu po koncu druge svetovne vojne sta začela oddajati mleko, dodaten denar pa so si priskrbeli s hmeljarstvom in gojenjem ribeza.

Pred tremi desetletji sta kmetijo prevzela Jože in Frančiška. Kljub pomanjkanju obdelovalne zemlje je kmetija z leti rastla in se modernizirala. V prostorih stare sušilnice za hmelj sta si uredila stanovanje, pozidala nov svinjski hlev in hlev za govedo, dokupila mehanizacijo in obdelovalno zemljo. Da jim je uspelo postaviti to, kar je danes na kmetiji, sta se ukvarjala s pitanjem bikov, pridelovanjem sadja, zelja, repe, pese in druge zelenjave, imela sta nasad ribeza in vzgajala semenski fižol za semenarno. Leta 2002 sta zgradila najsodobnejši hlev za svinje in se usmerila v prašičerejo, a sta leta 2012 prenehala s to dejavnostjo in se preusmerila v mlečno pridelavo. Danes se na kmetiji ukvarjajo še z gozdarstvom in vinogradništvom.

Pred tremi leti je mož umrl za hudo boleznijo. Od takrat je Frančiški v veliko pomoč sin Gregor s partnerko Nejo, letos pa bo kmetijo tudi prevzel. Velikokrat na pomoč priskočijo hčerke, saj se zlasti konec tedna vračajo domov. V družini jim veliko pomeni medsebojno druženje ob nedeljah.