Vsaka kmetija ima svojo življenjsko zgodbo, pišejo jo njeni prebivalci. S svojim znanjem puščajo sledi, ki segajo daleč v preteklost in so usmerjene k prihodnjim rodovom. Mnogo izkušenj je stkalo trdo delo na polju in skrb za živali, želja po napredku pa je omogočila, da se življenjski utrip nadaljuje z mislijo na lepšo prihodnost.

Kmetija Dečman, ki ji domačini rečejo pri Falent, pripoveduje svojo zgodbo že več kot 200 let, sprva s poljedelstvom in živinorejo. Pri zahtevnem in težkem delu so si pomagali s konji. Prvi traktor so kupili daljnega leta 1969.

Pridelava mleka se je na kmetiji začela v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Oče Zdravko se spominja svojih otroških let, ko so mleko nosili v kanglah v zbiralnico v Šentvid. Otroci so polne kangle v zbiralnico oddali kar na poti v šolo, ko pa so se vračali, so prazne odnesli domov.

Zdravko je skupaj z ženo Slavico uspel, da je kmetija rastla in se razvijala. Oba priznata, da se v delo in življenje na kmetiji vključujejo tudi otroci, Klavdija, Damjana, Darko in Natalija. Ker prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj, smo za načrte vprašali sina Darka, ki že danes skrbi za kmetijo. Kljub mladosti preudarno razkrije svoj pogled na razvoj kmetije, usmerjen v posodobitev hleva, ureditev okolice in seveda posodabljanje strojnega parka. Darko prizna, da je že kot otrok oboževal življenje na kmetiji, nobeno delo mu ni bilo pretežko in vedno so ga zanimali traktorji. V smehu pove: »Lahko bi rekel, da sem zrastel kar na traktorju.« Oče Zdravko doda, da je ponosen na nadaljevanje dela na kmetiji.