Povezanost, medsebojna pomoč in sobivanje kar štirih generacij so vrednote, na katere so na kmetiji Fajdiga zelo ponosni.

Kar štiri generacije živijo na srednje veliki kmetiji. Starosta je mama Veronika, hči Marica in mož Ivan sta glavna za molžo in druga kmetijska opravila, radi pa na pomoč priskočijo tudi sinova Klemen in Boris ter vnuka Ajda in Anže.

Marica je še hodila v šolo, ko so njeni starši začeli oddajati mleko. Takrat so imeli v majhnem hlevu nekaj pitancev in sedem krav, molzli so jih starši, včasih Marica in njena brata Ivan in Mirko. Kangle, polne mleka, je nato pobral potujoči traktor in jih odpeljal do mlekarne. Iz nekaj litrov mleka so svojo proizvodnjo vsako leto povečevali.

Hitrejši razvoj kmetije se je začel konec osemdesetih let, ko sta po poroki prevzela kmetijo Marica in Ivan. S povečanjem mlečne proizvodnje se je kmetija začela še bolj posodabljati in širiti. V vsem tem času sta postavila nov hlev, obnovila hišo, zamenjala dotrajan molzni stroj z mlekovodom in posodobila strojno mehanizacijo. Z leti je rasla tudi velikost kmetije, saj danes obdelujejo okoli 20 hektarjev obdelovalnih površin, nekaj imajo tudi gozda za lastne potrebe. Zaradi hribovitega površja in strmih naklonov se uvršča med strme kmetije, kar zahteva ogromno ročnega dela. Preostali del pa obdelajo s stroji.

Kmetijo bo v prihodnosti prevzel Boris, ki si je tu že ustvaril družino. Ko je delo opravljeno, si družina rada vzame čas zase in za najmlajša člana, ki s svojimi norčijami poskrbita, da smeha ne manjka.