Več stoletij stara hiša, katere omemba sega vse v davno leto 1400, je del kmetije, ki iz roda v roda ohranja tradicijo živinoreje, gozdarstva in vinogradništva.

Včasih skromnejša kmetija je z leti rastla in se razvijala. Janezov stari oče je bil poznan kot rejec bikov, mama Julija in oče Alojz sta živinorejo še nekoliko okrepila, današnja lastnika, Janez in Ana, pa zagnala mlečno proizvodnjo. Že kot otrok je skupaj s sestrami in bratom Janez doma veliko pomagal. Skupaj so gradili in delali, vsako popoldne po šoli. V pozni mladosti se je na njihovo domačijo priženila dela vajena Ana. Skupaj sta nadaljevala in vzdrževala, kar so prej ustvarili. Povečala sta stalež živine, vsak stroj, ki sta ga kupila, pa jima je res veliko pomenil in olajšal proizvodnjo. Danes prodata okrog 35.000 litrov mleka za slovenske mlečne izdelke.

V skrbi za pitance, mleko in vinograd sta večinoma sama. Kolikor ji dopušča študij, pomaga tudi hči Julija. »Vse naredi, ji ni problem, celo traktor se uči voziti,« ponosen pove oče. Ob konicah dela jim pride pomagat tudi Janezov brat, pa sosedje, s katerimi imajo odlične odnose. Janez ves čas kaj popravlja, rad sodeluje v strojnem krožku, dela tudi svoje domače leseno orodje in je čisto pravi mojster za vse. Čeprav nenehno vidi delo, so neprecenljivi trenutki ob jutrih, kadar že opravi svoje delo, ljudje pa se šele odpravljajo v službo. Takrat si po tihem reče: »Vsi nekam drvijo, jaz pa sem prost.«