Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Glušič


Glušičevi delajo z roko v roki že več let. Starši pomagajo otrokom in obratno, kmetija pa v njihovih srcih raste skupaj z njimi vse od malih nog.

Družinsko drevo razkriva izvor kmetije, ki sega vse do leta 1700. Ko se je na domačijo primožila Marija, so kmetovali po starem, veliko so sejali in pridelali toliko, da so se z domačim preživljali, za dodaten vir preživetja pa so sekali v gozdu, se spominja. Marija in Ivan sta nadaljevala z živinorejo, postopoma povečevala dejavnosti, obnovila objekte, skupaj s sinovi pa so zgradili novo hišo, obnovili kozolce, kaščo in postavili nov hlev. »Tako se začne, malega moraš navaditi,« je prepričan Anton, kadar pripoveduje o tem, kako so sinovi Ivo, Marjan in Toni pomagali na kmetiji vse od malih nog.

Zato ne preseneča, da je Ivo prevzel kmetijo Marijinih staršev, tam gospodari in redi škotsko govedo, domačo kmetijo pa je prevzel Toni, ki jo kot naslednik že zdaj uspešno vodi ob službi, s pomočjo žene Marjane in staršev. Ob službi obeh, tako Tonija kot soproge, morajo nekatere naloge opraviti tudi hčere, Ana, Ida in Ema, izjemno pridne tako doma kot v šoli. Pomagat bratu in staršem pride tudi Ivo s svojimi otroki. Nepogrešljiv člen na kmetiji je zagotovo še danes mama Marija, ki poskrbi za krmo in udobno bivanje živine, pomaga sinu, skrbi tudi za gospodinjstvo ter doma pridelano hrano. »Največ mi pomeni domače jesti,« pravi Marija, ki izmed vsega najbolj ceni trenutke, kadar se pri njej doma zbere vseh devet vnukov.