Na kmetiji Gaber člani družine Goličnik stremijo k temu, da pridelajo kakovostno mleko in zase čim več hrane doma. Delo složno opravijo, tako da je na voljo tudi čas za neprecenljive trenutke, ki jih doživijo drug z drugim.

Oče in mama sta v poznih šestdesetih začela s pridelavo mleka, prej pa ga je oče Ivan še s konji vozil v mozirsko zadrugo. Mama Helena je hodila v službo. Ko so prišli otroci, je ostala doma, oče pa je odšel v službo. Skrb za kar šest otrok, gospodinjstvo in molžo je zahtevalo precej časa, pozneje je skrbela še za Ivanovo mamo, tako da so pri kmečkih opravilih prav vsi morali stopiti skupaj. Otroci so rasli s kmetijo in vse od malih nog pomagali. Ob očetovi bolezni je Marko zavihal rokave in pogumno sprejel odločitev, da bo kmetijo peljal naprej. Poprijel je za delo doma, kot izšolan mizar pa se je zaposlil v podjetju Gorenje notranja oprema.

Glavna panoga iz generacije v generacijo ostaja mlečna proizvodnja, zase pa doma pridelajo tudi čim več preostale hrane. Shrambo polnijo domači mlečni izdelki, suhomesnate dobrote, občasno zadiši po domačem kruhu, hčere, Katja, Martina in Klara, pa se rade posladkajo z domačim jabolčnikom. Markov hobi je lasten vinograd, v katerem obrodi okrog 200 trsov za domače grozdje in vino. Na kmetiji pri mnogo dejavnostih, predvsem pri košnji, pomaga Markov brat Lovro, kolikor zmoreta, tudi še mama Helena in oče Ivan, za molžo pa skrbi žena Marija. Prav vsak izmed članov prispeva svoj delež, da je delo opravljeno in se lahko odpravijo na kakšen izlet, sprehod ter čim več časa preživijo drug z drugim.