Po pripovedovanju se je življenjski utrip na kmetiji Golob začel pred približno 300 leti. Danes o življenjskih zgodbah preteklosti pričata stara hiša in ohranjen kozolec, ki z zavidljivimi leti ponosno kljubujeta zobu časa. Zdajšnji gospodar Jurij to ime nosi že v četrti generaciji, na kar je zelo ponosen.

Po Jurijevem pripovedovanju kmetija na tem mestu stoji že več stoletij. Ponosno nam pokaže na odlično ohranjen toplar z zavidljivo letnico 1842 in staro hišo iz leta 1866, ki je bila med potresom leta 1974 precej poškodovana. Zanimivo zgodbo nosi tudi ohranjen žgalni žig na vratih stare hiše, s katerim je njegov dedek Jurij ožigosal doma narejeno orodje in lesene zaboje za jabolka. Kot se spomni gospodar, so se s prirejo mleka ukvarjali že njegovi stari starši. Tudi starši, Jurij in Jožefa, so nadaljevali družinsko tradicijo. Da sta si zagotovila dodaten vir zaslužka, sta spitala še kakšnega bikca, izdelovala mlečne izdelke, čebelarila ter gojila jagode in črni ribez.

Z ženo Nežiko sta majhno kmetijo s petimi kravami prevzela leta 1972. Kot pripoveduje Jurij, so bila njuna prva leta kmetovanja v znamenju nakupa strojne mehanizacije in obnove kmetije. »Takrat je bila vsaka pridobitev, še tako majhna, izredno pomembna, saj je prihranila veliko časa in olajšala ročno delo. Najpomembnejša investicija je bil vsekakor traktor, s katerim smo pomagali okoliškim kmetom,« se spominja. Pomembna pridobitev je bil tudi molzni stroj, doda žena Nežika. Mleko so oddajali v šmarsko mlekarno, danes pa v skupno zbiralnico. Leta 1974 je kmetijo precej prizadel potres, zato so precej napora vložili v njeno obnovo.

Danes se družina Golob še ukvarja z mlečno proizvodnjo, hkrati pa se usmerjajo v vinogradništvo, s katerim ima veliko veselje hči Mateja.