Prva letnica družinskega drevesa Goltnikovih sega vse do leta 1600, odkar naj bi rod živel in deloval na 47-hektarski kmetiji na Šmihelu, ki svoje ozemlje razprostira tudi po Potočki planini.

Glavni dejavnosti na kmetiji sta bila vsa leta gozdarstvo in živinoreja, Ivanovi starši pa so začeli pridelovati še mleko. Na kmetiji sta odrasli dve hčeri in dva sinova. Hčeri sta se odselili na bližnji kmetiji, Vinko pa je s svojo soprogo Katarino prevzel domačo. Vse, kar se danes vidi, je plod njunega dolgoletnega dela – obnova, izgradnja, prestavitev objektov, modernizacija mehanizacije in vpeljava sodobne mlečne proizvodnje. Kmetijo sta povečala, kolikor jima dopušča zemlja na bregovih nad Mozirjem, in pridelata okrog 50.000 litrov mleka letno.

Dopoldne večino dela opravita sama, popoldne po službah in šoli pa pomagajo tudi otroci in njihovi partnerji. Na kmetiji največji delež doprineseta hči Mateja in zet Simon, pomagata še hčeri Janja in Urška, Petra pa se je poročila na svoje. Poleti, kadar so konice dela, košnja in podobno, prav vsi stopijo skupaj. Vinko ohranja stare obrti, predvsem cepljenje skodel, rad izdeluje tudi suhomesnate izdelke, Katarina pa tradicijo in dediščino ohranja z domačo kuho in peko, ki ji je prinesla že kar nekaj priznanj. Celoten kraj diha skupaj, tudi družina Goltnik sodeluje pri krajevnih dejavnostih in s sokrajani si nesebično pomagajo. Ta duh živi naprej že v mlajših rodovih, ki bodo kmetijo nekoč prevzeli. Za prihodnost si Vinko in Katarina želita, da bi se ohranila tradicija, ki pri njih živi. Vendarle pa mladih ne želita siliti, saj bi brez službe težko živeli.