Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Gorinšek


Spomini očeta Franca v otroška leta so prepleteni s skromnim življenjem. Ker odkup mleka v mlekarno ni bil organiziran so ga prodajali okoliškim družinam. Pri hiši je bilo veliko otrok, kar 13, in zato je ta naloga pripadala njim. Mleko so nosili v kanglah, ponavadi po 1 l in mleko so oddali preden so šli v šolo.

Pred razširitvijo pridelave mleka so se na kmetiji ukvarjali z vzrejo bikov. Novo znanje in izkušnje je k hiši prinesla žena Jožica, ki tudi prihaja iz kmetije. Na njen predlog so leta 1978 začeli nositi mleko v skupno zbiralnico. Ker je čreda rastla in bilo je vedno več mleka se je kmalu izoblikovala potreba po investiciji kjer bi postavili mlekovod in lastno zbiralnico. To so uresničili leta 1997.

Tukaj Franci in žena Jožica priznavata, da je mleko zahtevna surovina, ki zahteva celega človeka. Vendar, če je kmetija ustrezno tehnološko podprta je delo mnogo lažje. Hkrati pa je pomembno, da s kmetijo in načinom življenja »dihajo« tudi otroci (Simona, Andrej, Peter in Valentina).

Življenje na kmetiji Gorinšek zaznamuje želja po razvoju in investicije, ki omogočajo njeno nadaljnjo rast. Zadnja večja investicija je bila leta 2008/2009, ko so postavili novi hlev, ki omogoča prosto rejo.

V prihodnosti bo kmetijo prevzel Andrej, ki je že kmalu pokazal ljubezen do zemlje. Da bo prav Andrej nekoč nadaljeval s tradicijo potrjuje dogodek iz otroških dni, ko je oče Franc rekel: »Če želiš imeti grunt ti vredu, če ne ga bom pa ciganom dal.« In Andrej je odvrnil: »Potem bom pa jaz ta cigan.«

Andrej se zaveda zahtevnosti in občutljivosti mleka. Vendar zaupa v svoje znanje in izkušnje. Prav tako se zaveda neprecenljive vrednosti nasvetov, ki mu jih na srce polagata starša. V prihodnosti bo nadaljeval s pridelavo mleka z željo, da se življenje in tradicija na kmetiji Gorinšek nadaljujeta.