Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Gračnar


»Je treba delati od jutra do večera, drugače nimaš nič,« so prepričani Gračnarjevi v Zaklu. S to mislijo pridno vodita kmetijo Peter in Poldika že več kot 40 let.

Danes vajeti počasi prevzema sin Peter, vendar je vloga staršev še vedno precej velika. Kmetovati so začeli s kravo ali dvema, kakšnim konjem za pomoč, nekaj malega hmelja in krompirjem. Z leti so druge dejavnosti opuščali ter se preusmerili in postopoma povečevali pridelavo in oddajo mleka. Obnovili so hlev, hišo, postavili nov kozolec, nakupili ustrezno kmetijsko mehanizacijo, vgradili sodobno mlečno tehnologijo ter omogočili učinkovito proizvodnjo mleka. Danes oddajo že več kot 110.000 litrov mleka letno, zase pa redijo tudi bike, svinje in za drva obdelujejo nekaj gozda.

Le nekaj let po uspešno vpeljani mlečni proizvodnji se je zgodil neljubi dogodek, ko so pogoreli svinjaki, garaže in drvarnica. Vse so morali postaviti na novo, hkrati pa so uredili še gnojne jame in prostor za silos. Ko se je v bližini gradila štajerska avtocesta, so morali odprodati tudi nekaj zemlje. Za njimi je pestro delo in življenje na kmetiji, a kot pravi Petrov oče: »Treba je delati od jutra do večera, le tako imaš kaj.« Vesel je projektov, kot je Mlečna cesta, saj meni, da bi ljudje morali videti, kako kmetje delajo in kaj vse je potrebno, da je za zajtrk na mizi slovensko mleko.

Kadar vendarle najdeta čas zase, se za svojo dušo z ženo najraje odpravita na vikend na Kozjansko, kjer so grozdne jagode in zori slastno domače vino. Kadar mesto gospodarja spet zasedejo starši, pa Peter vonj po hmelju rad zamenja s sončnimi žarki in morskimi valovi.