Dobje pri Lesičnem je zanimiva gručasta vas z Marijino cerkvijo v središču. Kmetijstvo je prevladujoča gospodarska panoga že stoletja, na kar so vaščani zelo ponosni. Tudi Gubenškovi s ponosom povedo, da pridelujejo mleko in zelenjavo najvišje kakovosti.

Vas Dobje pri Lesičnem se odlikuje še po izjemni naravni in kulturni dediščini, saj leži na pestri geološki podlagi, zato imajo pri vsaki hiši svoj izvir, v bližini vasi pa stoji znamenita Kozjanska domačija. Tudi Bučarjeva domačija ima svojo posebnost, saj je konec 19. stoletja tu živel tedanji župan.

V hiši, ki so jo zgradili materini predniki pred približno 100 leti, živijo gospodar Robert, sestra Jožica, žena Erika ter otroci, Tilen, Eva in Mateja. Mama in oče ponosno povesta, da otroci že od malega pomagajo na kmetiji. Nekoč manjša Bučarjeva kmetija se je z leti razvila v eno večjih kmetij v vasi, k čemur so veliko pripomogli Robijevi starši, ki so naredili prve korake v mlečni pridelavi. V sedemdesetih letih sta se tudi onadva pridružila kmetom, ki so oddajali mleko v mlekarno v Dobje pri Planini. Z leti sta oddajala vedno več mleka, zaslužek pa vračala v kmetijo. Skrbnost in delavnost sta lastnosti, ki se ju je navzel tudi sin Robert, tako da je po mamini smrti prevzel kmetijo. Danes z ženo skrbita za okoli 25 glav goveda in štiri konje.

Erika je hodila na gostinsko šolo v Celje, zato pri hiši velikokrat zadiši po kakšni specialiteti. Doma sejejo pšenico, ki jo nato po potrebi odpeljejo v mlin za moko. »Doma pridelana hrana je najboljša. Tako vsaj veš, od kod je in kaj ješ. To se nam zdi zelo pomembno,« priznava Erika. Poleg zelenjave in pšenice vsako leto spitajo kakšno svinjo, iz katere Robert pripravi odlične domače salame. Kadar je delo opravljeno, se družina in sosedje radi zberejo na klopi pod staro lipo, kjer kakšno rečejo.