Kmetija Guzej združuje mnogo življenjskih zgodb o ljubezni do zemlje, do živali in spoštovanje izkušenj, ki se prenašajo iz roda v rod. Danes za njen življenjski utrip skrbi Janez z ženo Ireno. Rodili so se jima trije otroci – Dejan, Lucija in Gregor. Prav slednji se je odločil, da bo sledil sledem svojih staršev.

Ko se kolo časa zavrti v preteklost, oživijo Janezovi spomini na leta, ko kmetija ni imela naslednika in je stric Lojze vzel k sebi dve leti starega Janka, Janezovega očeta. Takrat so se na kmetiji ukvarjali z vzrejo goved, konj in s prevozi.

Leta po drugi svetovni vojni so bila težka, še težja, ko je bila leta 1958 nacionalizirana zemlja, ki je za družino predstavljala vir dohodka. Pri družini Guzej so se zavedali, da vedno obstaja pot do cilja, zato so vztrajali in se odločili, da bodo začeli s pridelavo mleka. Še živi so spomini na leto 1980, ko so imeli v hlevu le pet molznic, nato pa jih je bilo iz leta v leto več. Prvi načrti so bili, da bo za preživetje kmetije dovolj 10 molznic. Življenje in izkušnje tega niso potrdili.

Na kmetiji Guzej imajo lastno zbiralnico mleka od leta 1996, prodajajo ga v Mlekarno Celeia. Ker pa prihodnost stoji na mladih, je svoje načrte o razvoju kmetije razkril Gregor. Pri svojem delu strmi k modernizaciji kmetije, s ciljem olajšati si delo. Ker se zaveda pomena dobrega počutja živali, so živahne tudi misli o novem hlevu, ki bi omogočil prosto rejo.