Ob poti do mogočnih ruševin gradu Forhteneka, ki je del pomembne zgodovine gospodov Žovneških in Celjskih, stoji urejena kmetija Hriberšek z dolgoletno tradicijo in predanimi mladimi nasledniki.

Že 40 let je glavna panoga na kmetiji prireja mleka, letno ga oddajo okrog 50.000. Zadnjih nekaj let veliko lesa, ki ga posekajo v lastnem gozdu, predelajo v sekance za prodajo, preostalo koristijo za lastno uporabo. Več kot desetletje redijo tudi koze, nekaj let pa jim je v veliko veselje, za prosti čas in ježo družinski ponos – konj.

Dve generaciji družine Hriberšek trenutno skupaj živita in delata na kmetiji, gospodar je še vedno oče Rudi, z veliko željo po prevzemu pa je precej obveznosti odgovorno in pogumno, s polno idej in načrtov nase že prevzel sin Ervin. Tudi njegova partnerica z njim deli veselje do kmetije, predvsem pa se želi nadalje izobraziti v predelavi mlečnih izdelkov. Rudijeva žena Romana je vodja molže in opravil v hlevu, druge dejavnosti – strojna opravila, košnja in podobno – pa so na plečih bodočega gospodarja.

Ob konicah dela celotna družina stopi skupaj, občasno pa Ervinu pomagajo tudi njegovi prijatelji. Mlajši del družine ob delu na kmetiji hodi še v službo, zato je pomoč in podpora staršev ter drugih sorodnikov in prijateljev neprecenljiva. »Drug drugemu pomagamo,« pravi Ervin, ki je včasih veliko več časa preživel s prijatelji ob športnih dejavnostih in druženju, danes pa njegov prosti čas bogati sin Urban. Ervin stremi k temu, da bodo tudi v prihodnje oddajali mleko, da si bo temu primerno prilagodil hlev in posodobil kmetijo, a vse bo odvisno od življenjskih okoliščin in razmer v kmetijstvu.