Več sto let stara kmetija, ki stoji ob Šaleški planinski poti, prehaja iz roda v rod. Prvi načrti grunta, kot nam pripoveduje Martin Hriberšek, segajo v čas Marije Terezije.

Martin, med prijatelji in sosedi bolj poznan kot Jakobov Tina, je gospodar na kmetiji Jakob že 25 let. Ves čas so kmetovali, nekoč veliko sejali in vzgajali razne kulture, redili tudi bike in drugo živino, vse do sredine sedemdesetih so gojili še hmelj, v poznih šestdesetih pa vpeljali mlečno proizvodnjo. Na kmetiji ob Šaleški planinski poti danes živi Martin s svojo mamo Marijo, ki skrbi za gospodinjstvo, on pa za živino in obdelovanje površin. »Zelo je sposoben,« pravi mama, vse lahko postori sam, nato pa z veseljem pomaga še sestri na sosednji kmetiji. Včasih ga sprašujejo, kako zmore vse, delati pri sebi in še drugje. Na to vprašanje odgovori čisto preprosto: »Rad delam in ni mi problem.« Njegova predanost in volja sooblikujeta podobo celotnega kraja, saj je že 40 let aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj, že nekaj let pa tudi član turističnega društva.

Na domačijo se z veseljem vrneta tudi Martinovi sestri z družinama. Marija si takrat čas krajša s štirimi vnuki in že kar štirimi pravnuki. Pri večjih opravilih zavihajo rokave in stricu oziroma staremu stricu priskočijo na pomoč. Kot čisto pravi kmet po duši, s srcem in veseljem bo Martin vsekakor vztrajal in skrbel za svojo kmetijo, vse dokler je morda kdo izmed nečakov ali malih nečakov ne bo nasledil.