»Na kmetiji moraš biti zaveden, natančen in pozoren, moraš spremljati dogajanje in živino, njeno obnašanje in počutje. Kmečka opravila niso le delo, so način življenja,« meni Vladimir, ki vodi kmetijo Novak v Ljubnici pri Vitanju.

Mesto gospodarja kmetije Novak je zasedel za očetom, ki je nekoč vozil in delal s konji, na kmetiji pa so takrat veliko sejali, živeli samooskrbno in imeli nekaj živine. Kot najmlajši izmed peterice se Vladimir svojega otroštva spominja z veseljem. »Drugače se je živelo kot danes, veliko več smo se družili,« se spominja dni, preživetih v družbi bratov in sester, igre v naravi, družbe sosedov … Odkar sta z ženo Marinko gospodarja, sta obnovila hišo in hlev povečala, kolikor se je dalo, nekaj več imata tudi črede, večji poudarek pa danes dajeta živinoreji oziroma mlečni pridelavi.

Veliko jima pomaga skorajšnji naslednik, sin Andrej, ki hodi v službo, ko pride domov, pa z velikim veseljem poprime za marsikatero delo. Domov se redno vrača tudi hči z družino. »Takrat je luštno,« saj babico in dedka obišče vnuk Nejc, hči in zet pa poskrbita, da je opravljeno še kakšno delo več. Ob delavnikih kljub Marinkini in Andrejevi službi večino dela opravijo sami, Marinka pa poskrbi še za domače dobrote. Peče in kuha po starem ter ohranja tradicijo domače kmečke kuhinje. Vsakdo potrebuje čas zase, nič drugače ni pri Jakopovih. Andrej se razvedri ob nogometu, Vladimir v kulturnih vodah, vsak po svoje pa si radi oddahnejo, spočijejo in naberejo novih moči za dobro delo na kmetiji.