Na več kot 300 let stari kmetiji so se včasih preživljali s poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo. Vsaka generacija je nekaj ustvarila, na začetku sedemdesetih pa so bolj organizirano pristopili k pridelavi mleka.

Jakobov oče, Alojz, je prvi na vasi kupil traktor, z njim pa pri delu na kmetiji pomagal še sosedom in sovaščanom. Med prvimi so kupili tudi molzni stroj in si tako precej olajšali proizvodnjo mleka, s katero je oče začel na začetku sedemdesetih let. Z leti so kmetijo postopoma še povečali, širili in razvijali, Alojz in Marija pa sta na kmetiji poskrbela tudi za odraščanje svojih treh otrok, izmed katerih je doma ostal Jakob. Zadnjih 15 let kmetijo vodita skupaj s soprogo Petro, svojo petčlansko družino pa preživljata izključno s kmetovanjem.

Glavna panoga je že več kot 40 let mlečna pridelava, še vedno ohranjajo tudi travniške sadovnjake za domače sadne dobrote ter spravilo lesa iz gozda. Mleka letno prodajo okrog 70.000 litrov, za obnovo črede si redijo svoje telice. Za živino in hlev ter zemljo večinoma skrbijo sami, ob konicah pa si pomagajo s sosedi. Ana, Luka in Blaž so zrasli s kmetijo in vse pogosteje pomagajo doma. Največje veselje ima zagotovo Blaž, ki mu je bilo v zibko položeno, da bo nekoč gospodar, že danes pa zelo lepo skrbi za svoje čebele. Navdušenje do kmetije je pri njih veliko, le razmere morajo biti malo prijaznejše za kovanje novih načrtov. Ne čutijo pa le pripadnosti kmetiji, temveč celotnemu kraju, tako da so aktivni v raznih društvih.