Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Jan


V hlevu, ki ga krasijo podobe kapelice, z mlečno proizvodnjo sledijo tradiciji kmetije, ki sega že v pretekli rod. Srčna gospodarja skromno, a dobro gospodarita.

Kmetija Jan izhaja iz večje kmetije, ki se je z dedovanjem razdelila. Zdaj veliko manjša je bila po vojni hmeljarsko-živinorejska, približno do leta 1971, ko se je začela spodbujati živinoreja. Od takrat se usmerjajo v mlečno proizvodnjo, vendar so zaradi majhnosti omejeni pri delovanju in tudi širjenju. Franc in oče Ludvik sta postavila temelje današnjemu načinu kmetovanja, s prihodom žene Angele in sinov Marka in Marjana pa Franc nadaljuje tradicijo kmetije. Leta 1975 je bilo treba hlev preurediti za novo smer živinoreje. Postopoma je sledila tudi nabava osnovnih strojev za pripravo krme in obdelavo površin, kar ni bilo enostavno zaradi majhnosti in posledično skromnih prihodkov. Nekaj je kmetiji doprinesla tudi prašičereja, vendar so jo zdaj opustili.

Oddajo okrog 32.000 litrov mleka letno, nekaj ga popijejo telički, ki jih redijo za obnovitev črede, kako moško govedo tudi prodajo. »Zrasli smo z delom, zemlja nas je potegnila, tu so naše korenine,« pripoveduje skromen, a srčen gospodar, ki je v mladosti kot najmlajši prevzel kmetijo, kljub drugačnim željam in brez previsokih pričakovanj. Vsa ta leta je odgovorno in zavzeto vodil kmetijo skupaj z ženo in ob pomoči svojih otrok. Čeprav sta oba sinova v službi, načrtujejo, da bosta ob delu ohranjala dediščino kmetije.