Mnogo življenjskih zgodb se je zapisalo na kmetiji Jančič, po domače pri Čaj, danes pa za rast in razvoj kmetije poleg Marije skrbi še njen mož Drago.

Marija je otroška leta preživela s tremi brati, Jožetom, Dragom in Brankom. Bila je najmlajša in starši so jo spodbujali, da ostane doma. Zato ne preseneča, da je šolanje nadaljevala na srednji kmetijski šoli v Šentjurju.

Mnogo let skupnega življenja sta Drago in Marija namenila prenovi kmetije. Včasih so imeli poleg goveda še prašiče in perutnino ter sejali žito in koruzo. Zdaj so se usmerili v pridelavo mleka in vzpostavljen imajo pašno-košni sistem. Tako se čez leto govedo pase na prostem, pozimi pa je v hlevu. S tem si v družini Jančič prizadevajo za čim bolj naravne življenjske razmere za živali in pridelavo kakovostnega mleka.

Drago v pogovoru izžareva energijo za življenje, ki ima smisel, za življenje, kjer imajo družinski člani in osebno zadovoljstvo najpomembnejšo vlogo. Kar samo se zastavi vprašanje, kje in kako sta se Marija in Drago spoznala. Drago nam zaupa, da na veselici, saj rad pleše. Pri tem doda: »Rad plešem, žal pa nisem muzikant. A za glasbo danes poskrbita sin Matej, ki igra trobento, in hčerka Barbara, ki igra klarinet. Zato je pri nas doma vedno veselo.«

Čeprav je vse leto na domači kmetiji veliko dela, si Marija in Drago vzameta čas za stvari, ki jih obožujeta. Marija rada peče in kleklja, pravi, da za družbo in dušo, medtem ko Drago obožuje konje. Kadar mu dopušča čas, se z njimi poda na teren.

Kakšni so načrti za prihodnost, je vprašanje, ki smo ga pustili za konec pogovora. Drago odgovori: »Otroka, Matej in Barbara, vidita svojo priložnost v novih izzivih, ki niso vezani na kmetijo. Morda pa kdo izmed njiju ostane doma. Nič se ne ve. Prihodnost bo pokazala, v katero smer bo šel razvoj kmetije.«