Korenine kmetije Goršek segajo v prejšnje stoletje, ko so kmetovali predvsem za lastno oskrbo. Z leti so generacije širile in razvijale kmetijo, danes pa jo uspešno vodita Jože in Vesna.

Stara kmečka hiša se je ponašala z letnico 1880, ko naj bi pognale korenine kmetije Goršek. V očetovem otroštvu, ko je bila kmetija dom štirim otrokom, je vir dohodka družini predstavljal hmelj, redili so tudi nekaj živine in veliko sejali. Dve generaciji za tem, ko je prestol gospodarja po smrti očeta Franca zasedel Jože, se ukvarjajo bolj ali manj z mlečno proizvodnjo. Dolga leta sta z ženo Vesno kmetovala skupaj z očetom, oba pa sta hodila še v službo. »Zelo težko dobiš dobre krave,« pripovedujeta Jože in Vesna, ki sta v kmetijo že veliko vložila, v prihodnje pa si želita še povečati mlečno proizvodnjo in količino oddanega mleka, ta trenutno letno znaša okrog 22.000 litrov.

Tudi danes kmetija daje dom štirim otrokom, še šolarjem, ki večino časa posvetijo pridobivanju znanja. Ko pa študenta Jože in Anja, srednješolec Branko in osnovnošolec Martin zaprejo šolske knjige, zelo radi pomagajo staršem. Večino dela opravita sama, ob večjih akcijah jima pomagajo tudi sorodniki in sosedje, s katerimi se zelo dobro razumejo. Prostega časa ni veliko, večino pa ga izkoristita za pridelavo domače hrane in domačih dobrot: salam, bunke, klobas, mošta, vina, Vesna speče tudi domači kruh in pecivo. Rada se sprosti še med šivanjem prtičkov ali ob klepetu na domu svoje mame. Na obisk se na Gorškovo domačijo radi vrnejo tudi Jožetovi bratje in sestre.