Mimo kmetije Jurgl vodijo številne pohodne poti na Lovrenc, Veliko Kozje in Lisco. Oko mimoidočih lahko zazna, da kmetovanje v strminah Žirovnice ni enostavno, a se s slogo in razumevanjem vse da.

»Prej so nama pomagali otroci, zdaj midva njim,« pravita Sonja in Niko, ki sta pred nekaj leti kmetijo predala nasledniku Milanu. A vse do danes generacije z dobro voljo delajo z roko v roki ter si pomagajo, tako Milan vodi kmetijo z ženo Margareto, kadar sta v službi, pa za veliko opravil poskrbita Niko in Sonja. Ob popoldnevih, ko sta doma še hčeri Evita in Sara, prav vsi zavihajo rokave in poskrbijo za 38 hektarjev veliko kmetijo, ki še danes zahteva precej ročnega dela. Skupno poskrbijo za okrog 80.000 litrov kvalitetnega mleka letno in poleg tega zase doma pridelajo vse od sadja do zelenjave, mesa, jajc, mlečnih izdelkov, domačega kruha in drugih dobrot.

Nekoč, ko sta razvijala kmetijo, sta imela Niko in Sonja tudi bike in prašiče, Niko pa je veliko delal še v gozdu. Včasih so bistveno več delali na roke, zato je šlo delo počasneje, a so se ob tem zabavali, družili, kaj zapeli, zaigrali in pojedli, se spominja Sonja. »Danes je čisto drugače, delamo s stroji, a se vseeno vedno mudi.« Svojim naslednikom bi privoščila boljše razmere, da bi lahko ohranili, kar so zadnji rodovi ustvarili, sicer bodo morali prednost dajati službam. Ob službah in kmetiji pa zmanjka časa za druge stvari, ki jih imajo člani družine radi – kakšen oddih, Nikove lovske aktivnosti, igranje harmonike in Margaretino vodenje aktiva kmečkih žena.