Juvanovi, ki vodijo kmetijo Žohar v Zavodnju pri Šoštanju, menijo, da sta zdravje in sloga recept za dobro delo na kmetiji. Kar tri generacije skupaj živijo in složno delajo na domači kmetiji.

Ivan je gulil še osnovnošolske klopi, ko so njegovi starši v kanglah peš nosili mleko do Zavodnja. Iz nekaj litrov mleka so svojo proizvodnjo povečali na okrog 120.000 litrov letno in imajo vso potrebno sodobno mehanizacijo, ki nekoliko olajša delo. Na začetku, ko je bila kmetija še mešana, so seveda veliko delali na roke. Od prvega traktorja na začetku sedemdesetih in s povečanjem mlečne dejavnosti se je kmetija začela še bolj posodabljati in širiti. Ko je kmetijo podedoval Ivan in omožil Anico, so postavili nove objekte, hišo, strojno lopo, hlev, posodobili so kmetijsko mehanizacijo, za vse objekte pa veliko žagali sami. Imeli so svoj gozd in svoj les.

Tako sta z leti poskrbela za lažje in učinkovitejše delo na kmetiji ter prijetno otroštvo svojih otrok, Jožeta, Mateje in Danijela. Slednji je kmetijo pred kratkim prevzel s svojo soprogo Tino. Kmetijo vodita ob delu, zato si dnevne naloge še vedno porazdelijo vsi člani družine. »Šefica« molže ostaja mama Anica, pomaga ji Dani, druge naloge si sproti delijo. Otroški smeh in nepozabne trenutke zagotovi najmlajši član družine, Lovro. Veselje pri hiši je še večje, kadar se s svojima družinama domov vrneta tudi Jože in Mateja. »Največja sreča so najini vnuki,« pravi Franc, ki ga osrečuje misel, da so za njim potomci, ki bodo zagotovo dobro vodili kmetijo.