Že več kot 200 let stara kmetija Polič v Škofji vasi je bila do poznih osemdesetih let poznana kot hmeljarska kmetija, do danes pa se je ohranila mlečna tradicija.

Predniki so vozili s konji, imeli nekaj živine, v ospredju pa je bila pridelava hmelja. Zgodaj so začeli pridelovati tudi mleko. V manjšem obsegu so ga najprej nosili po domovih, še Andrejina stara mama pa ga je začela prodajati v Mlekarno Celeia. Ko so konec osemdesetih opustili hmelj, so na hmeljiščih posejali koruzo in pšenico, sejejo jo še danes. Intenzivneje so se posvetili mleku, ki ostaja glavna panoga še zdaj, ko kmetijo vodi Andreja z možem Antonom. Predvsem v gospodinjstvu, pa tudi v hlevu in na njivi, še vedno veliko pomaga mama Štefka, strojna opravila so po službi Antonova naloga, večini dnevnim obveznostim pa je kos Andreja. V skrbi za kakovostno pridelano mleko, bike, prašiče, za doma pridelano hrano in dobro obdelano zemljo je pomembna tudi pomoč njenih sinov, Simona in Mateja.

Življenje na kmetiji nekoč imata Štefka in Andreja v lepem spominu. »Bilo je lepo, delali smo skupaj in se več družili,« nam pripovedujeta. Danes, ko so pridne delavne roke zamenjali stroji, je manj družabno, tudi težje dobiš ljudi. Čeprav so traktorji zelo olajšali delo, pa je utrip življenja in dela hitrejši, manj umirjen. Mama in hči sta složni v želji, da bi se ohranila dediščina kmetije. »Še žlice nisva imela,« začne Štefka, kadar pripoveduje, kaj vse so prej z možem in zdaj s hčerjo ustvarili – nakupili vse stroje, obnovili ali zgradili objekte … »Zemljo dobiš, potem pa je treba z njo delati z veseljem,« sklene svoje misli v želji, da bi se vse ustvarjeno cenilo in negovalo tudi v prihodnje.