Kmetija stoji, že odkar Maksimilijan ml. pomni. Sprva samooskrbna kmetija se je z organiziranim odkupom mleka usmerila v mlečno proizvodnjo. Danes na kmetiji živijo oče Maksimilijan, sin Maksimilijan z ženo Snežano ter otroki, Moniko, Laro in Matejem.

Dolga leta so predniki kmetovali izrazito samooskrbno: spitali so kakšno svinjo ter pridelovali zelenjavo in sadje. Zadnjih nekaj generacij se je usmerilo v živinorejo, ki je še danes najpomembnejša panoga na kmetiji.

Njegovi starši so že imeli kakšno kravo v hlevu, ki je bila za delo, hkrati pa je dajala mleko za družino in prodajo. Kot se spominja, je bil še osnovnošolec, ko so njegovi starši mleko ponujali po hišah po okoliških vaseh. Ko se je pred približno 30 leti v okolici Rogaške Slatine začel organizirani odkup mleka, so tudi Maksimilijanovi starši pristopili k temu. Takrat sta imela v hlevu za tiste razmere veliko krav, kar osem jih je morala pomolsti mama. Precej sta vlagala tudi v napredek kmetije, saj sta kupila prvi traktor in molzni stroj.

Z ženo Snežano sta se spoznala pred več kot dvajsetimi leti v Rogatcu in se kmalu poročila. Leta 2004 sta prevzela skrb za kmetijo, saj Maksimilijanovi starši zaradi starosti niso mogli več opravljati vseh opravil na kmetiji. Do danes jima je s skupnimi močmi uspelo obnoviti skoraj celo kmetijo, povečala sta hlev, zgradila gnojno jamo ter dokupila nove stroje. Povečalo se je tudi število molznic, zato je bil nakup prevoznega bazena ena izmed najboljših odločitev. Skrbita za 14 molznic, poleg tega pa spitata kakšnega bikca in vzrejata telice za nadaljevanje črede.

Poleg njiju na kmetiji pozno starost preživlja Maksimilijanov oče, Maksimilijan st., imata pa tudi tri otroke, Moniko, Laro in Mateja. V prihodnosti večjih investicij ne načrtujeta, želita pa si, da bi jima zdravje služilo še vrsto let.