Hiter način življenja je dohitel tudi podeželje, vasi in kmetije, kjer kljub temu poskušajo ohraniti kanček duha starega kmečkega življenja. Tako je tudi pri Kličku, kjer se gospodarica Marija z vztrajnostjo in veliko dobre volje trudi za obstoj dolgoletne tradicije.

Korenine kmetije Kliček v Prelaskem pri Bučah segajo daleč, spomini pa so najmočnejši na obdobje starega očeta Maksa. Tedaj je bila kmetija dom veliki, 12-članski družini, ki se je s kmetijstvom ukvarjala predvsem za lastno oskrbo. Stari ata današnje gospodarice Marije je bil tudi prvi, ki je začel z mlečno pridelavo. Svojčas so redili še pitance in pridelali veliko hrane doma. Za starši, mamo Marijo in očetom Ivanom, je kmetijo prevzela Marija mlajša. »Vse, kar je treba popraviti, uredi Matjaž,« hvaležno pove gospodarica, ki sicer za večji del obveznosti poskrbi sama, pri moških opravilih in popravilih ji pomaga brat Matjaž, pri sezonskih in dnevnih opravilih pa je zelo dobrodošla pomoč sina Timoteja.

Da ženske zmorejo veliko, dokazuje tudi Marija, ki kljub trdemu delu in ne ravno rožnatemu obdobju ohranja pristen, iskren in prijazen nasmeh ter z veliko volje vztraja in se trudi, da bi kmetija ohranila doseženo tudi v prihodnje. Sprostitev Marija poišče med domačo peko peciva in v naravi. Svoj pogled na kmetiji predstavi z zanimivo mislijo, da je bilo nekoč veliko več dela ročnega, danes pa je vse strojno, a hkrati skoraj ni več časa niti za trgovino.