Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Knez


Mnogo življenjskih izkušenj tke zgodbo kmetije Knez. Modrost mame Helene: Prekratko je življenje, da bi se kregali, je skozi leta prinašala zadovoljstvo in stkala prijeten družinski odnos, za katerega skrbijo tri generacije družine Knez.

Gospodar Roman je otroška leta preživel v družbi sester Cvetke in Olge ter svoje življenje po končani srednji kmetijski šoli v Šentjurju zapisal domači kmetiji. Da mu je ljubezen položena v zibko, sta poskrbela oče Vinko in mama Helena, ko sta ga že v najnežnejših otroških letih spodbujala, da je življenje na kmetiji lahko lepo.

Roman se spominja, da se s pridelavo mleka ukvarjajo od organiziranega odkupa. Sprva so z vozom vozili mleko v skupno zbiralnico na Vrh nad Laškim, tako da so imeli otroci s tem še organizirani prevoz v šolo. Med seboj so se povezale tri sosednje kmetije in za prevoz je bil vsak teden odgovoren po en sosed. Leta 1987 so pri družini Knez postavili svoj zbirni bazen.

Danes se na kmetiji ukvarjajo izključno s pridelavo mleka in vzrejo plemenskih telic za lastno vzrejo črede. S tem skrbijo za kakovostno čredo, ki jo predstavlja pasma simentalka. Da je kakovost na prvem mestu, potrjuje način dela, saj se skrbi, da živali jedo domačo krmo in doma pridelano žito. Dobro počutje živali dodatno omogočajo bivalni prostori, saj hlev omogoča prosto rejo.

Danes za rast in razvoj kmetije skrbita Roman in žena Mihaela. Pravita, da življenje na kmetiji zahteva celega človeka, z dobro voljo in pomočjo staršev pa je marsikatera skrb precej lažja. V življenjski utrip kmetije so vpeti tudi otroci Denis, Julija in Larisa. Ljubezen do živali je še posebej prisotna pri najmlajši Larisi, Roman in Mihaela pa ne glede na odločitve svoje otroke podpirata na njihovi življenjski poti.