Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Knez


Na kmetiji Knez se že več kot 300 let med seboj prepletajo življenjske zgodbe, ki so zaznamovale njeno rast in razvoj. Nosila je že priimek Gorišek, Kajtna in sedaj že dva roda Knez. Danes njen utrip zaznamujejo Marjan, žena Marjeta in oče Jože, ki v svojem srcu nosi premnogo spominov preteklosti. Odgovornost za prihodnost pa je na ramenih hčerke Tanje in vnuka Gala.

Marjan je odraščal skupaj z bratoma Karli in Jožetom. Že ob Marjanovem rojstvu je deda rekel: »Ta bo pa doma ostal«. In res, Marjan je vedno čutil povezanost s kmetijo. Spominja se, da se je delo sprva opravljalo predvsem na roke, a tudi na kmetijo Knez je korak za korakom »prihajala« strojna mehanizacija. Najprej so kupili kosilnico. Bilo je pozimi, decembra in oče jo je pripeljal kar na sankah.

Do leta 1976, ko so kupili prvi traktor, so zemljo obdelovali z voli. Res je, da je vsak začetek težak, a Marjan pravi, da je že imel nekaj kilometrine za seboj, saj je vozil sosedove traktorje. A v isti sapi Marjan priznava: »Za razvoj kmetije je potrebna mehanizacija, a brez ženske roke ne gre.« Marjeta prihaja iz majhne kmetije, iz vasi Slivno pod Šmohorjem. Pravi, da je v novem domu kar takoj prevzela delo v hlevu, medtem ko je Marjanova mama Angela skrbela za hišo. Z nasmehom na obrazu doda: »Na vprašanja kako in kaj mi je odgovorila Gela, ampak ni bil problem, sem prijela za vsako delo.«

Danes imajo na kmetiji Knez povprečno 8 molznic in teličke. Pravijo, da sami vzrejajo čredo, tako tudi lažje poznajo prednosti in slabosti črede. V hlevu so simentalke, so se najbolj »prijele« in tudi, če se odločijo za prodajo telička, je po tej pasmi večje povpraševanje.

Vsi člani družine Knez cenijo čas, ki ga preživijo skupaj. Hčerka Tanja je vpeta med delom doma in v službi, a da je življenje lepše poskrbi najmlajši član družine, Gal. Prostega časa je malo, a ko je ga zapolnijo z druženjem s sosedi, Marjeta pa tudi rada speče domači kruh.

Kaj bo v letih, ki sledijo, je nehvaležno napovedovati, a Marjan in Marjeta pravita, da bosta na kmetiji vztrajala, saj je to njuno življenje. Priznavata pa tudi, da bosta ostala v mlečni »branži«, ki predstavlja pomemben dohodek kmetije.