Po več generacijah na kmetiji Kokovnik, po domače pri Martingl, danes zgodovino piše Anton z ženo Darijo ter hčerkama Leo in Ajdo. S predanostjo kmetiji in trdim delom sledijo svojim sanjam in vztrajno uresničujejo cilj za ciljem.

Nekoč so se na kmetiji Kokovnik ukvarjali s hmeljarstvom, pridelavo mleka pa so začeli, ko je bila zgrajena skupna zbiralnica. Anton se spominja, da so na začetku mleko vozili s kolesom. Pozneje je mleko v zbiralnico vozil tudi Anton z motorjem. Spominja se, da so imeli na motorju prikolico, na kateri so vozili mleko, na poti pa so ga zaradi tega večkrat ustavili policisti. Anton se dela s konji ne spomni, saj imajo na kmetiji traktor, že odkar pomni. Starši so Antonu pustili, da je traktor vozil že kot otrok.

»Dela na kmetiji je bilo vedno veliko,« se spominja Anton, vendar pa so ga vedno radi opravili, še posebej kadar so se po njem okrepčali s segedinom, ki ga je pripravila Antonova mama in ga je imel Anton kot otrok izredno rad. Prav tako kot Antonova mama odlično kuha tudi žena Darija, pravita Lea in Ajda, najraje pa imata svinjsko ribico. Tudi hčerki prosti čas radi preživljata na prostem in pomagata pri opravilih na kmetiji, zato je prihodnost kmetije Kokovnik prav gotovo zagotovljena. Družina želi kmalu pridelavo mleka še povečati.