Na kmetiji Naraločnik je pred kratkim zapihal nov, mlad veter, ki jo bo zagotovo popeljal v lepo prihodnost. Gospodar Mitja s svojo družino na kmetiji deluje z vsem srcem in veliko ljubezni do narave, živine, strojev, pokrajine in celotnega kraja Šmihel.

Mitja se je h Kopitarjevim priženil iz bloka, a mu kmetovanje ni bilo tuje, saj ima izjemno veselje in ceni vse, kar so na kmetiji zgradili njegovi predhodniki. V slogi dela in živi s svojo ženo Mojco, otrokoma Eli in Anžetom ter tastom Jožetom in taščo Štefko. Na 67-hektarsko kmetijo, ki ozemlje razprostira tudi po planini Naraločka, kamor poleti na pašo ženejo živino, v miru in samoti pa si oddahnejo tudi sami, se vsi radi vračajo. Mojčine sestre z družinami, pa strici in tete se radi srečajo na domačiji, poleti pri grabljenju ali košnji, skozi leto pa na srečanjih in druženju.

V hlevu si še vedno delo delita s tastom Jožetom, drugače pa mu ob službi precej pomaga Mojca. Mleko in reja goveda sta glavni panogi na kmetiji že vrsto let, njihova banka, kot radi rečejo, pa je gozd. »Nujno potrebuješ dodaten vir, če hočeš kaj ustvariti in zgraditi na novo.« In na njihovi kmetiji so nenehno novi načrti. Odkar sta gospodarja, sta Mitja in Mojca že prekrila strehe na objektih, vpeljala mlekovod, načrtujejo še nov vodovod, prevozni bazen, povečanje proizvodnje mleka in obnovitev hiše. Sta polna načrtov in idej, ki jih v celoti podpirajo tudi starši. Skoraj tako pomembno kot kmetija je za Mitja gasilstvo – kot gasilski poveljnik je ves čas v stanju pripravljenosti za pomoč drugim. Podobno veselje ima Štefka do peke slaščic, Jože do popravljanja vsega, kar je potrebno, vsem skupaj pa veliko pomeni mirno in manj stresno življenje.