Zametki kmetije Košič segajo vse do 19. stoletja. Nekoč so bili poznani po žganju oglja, vedno pa je bila najpomembnejša živinoreja.

Cirilovi starši, Malči in Slavko, so generacija, ki je vsekakor najbolj izoblikovala podobo današnje kmetije. Njuno delo že več kot desetletje nadaljuje Ciril z ženo Heleno. S skupnimi močmi so zgradili nov hlev, obnovili hišo, posodobili objekte in kmetijsko mehanizacijo, vse od leta 1973 pa so osredotočeni na pridelavo mleka, tako da ga letno za izdelke Mlekarne Celeia prispevajo okrog 35.000 litrov. Ob mlečni pridelavi vzrejajo tudi govedo za prirejo mesa, za obnovo črede redijo plemenske telice, nekaj pa v kmečko blagajno doprinese še gozd.

Tri generacije živijo in delajo skupaj na kmetiji, delo si med seboj smiselno razdelijo. Mama Malči skrbi za gospodinjstvo, Helena je šefica molže, Ciril in sin Tomaž pa poskrbita predvsem za strojna opravila in hlev. Hči Anja se vsak teden vrne domov z otroki, ki so popestritev življenja na domačiji. Na kmetiji moraš biti priden in delaven, so prepričani Košičevi. Danes so na vasi edini, ki se preživljajo samo s kmetovanjem. Veliko jim pomenita narava in mir, za prihodnost pa so polni želja. Ciril in Helena verjameta, da bo sin nadaljeval družinsko tradicijo in izpolnil njihove načrte, saj jim izročilo, ki se prenaša iz roda v rod, veliko pomeni. Ne le glede kmetije, tudi glede njihove pripadnosti in dejavnosti v kraju, kjer so že vrsto let predani gasilci.