Na 350 metrih nadmorske višine v Kunšperku že več stoletij ohranjajo dediščino in tradicijo kmetije Kujzjek. Kljub majhnosti kmetije so ponosni na kvalitetno pridelano mleko.

Kujzjeki že od nekdaj domujejo v Kunšperku, manjšem trgu, znanem ne le po Kunšperškem gradu, ampak tudi po bitki med upornimi kmeti in štajerskim plemstvom med slovensko-hrvaškim uporom in po Kravaričevi domačiji v neposredni bližini kmetije. Sama domačija je sestavljena iz treh s slamo kritih poslopij (stanovanjske hiše, svinjaka in gospodarskega poslopja s kaščo in kletjo) iz 19. stoletja.

Na kmetiji, ki prehaja iz roda v rod, so se vse generacije ukvarjale z vinogradništvom in živinorejo, le da včasih bolj skromno in predvsem samooskrbno. Danes na kmetiji živijo gospodar Jožef z ženo Darinko ter hči Breda z možem Dejanom in vnukinja Sara.

Z oddajanjem mleka so na Kovačičevi kmetiji začeli, že preden se je Darinka primožila k hiši. Spominja se, da so imeli takrat v hlevu dve ali tri glave živine, danes pa z možem skrbita za devet glav – poleg krav imata še nekaj telic in kakšnega bika, ter vinograd z okoli 2000 trsi, v katerem pridelujeta laški rizling, modro frankinjo in šipon za vinsko klet Imeno. Vseskozi sta predano skrbela za rast in razširitev kmetije, saj sta nakupila potrebno mehanizacijo in najemala zemljo od sosedov. Darinka je že od nekdaj zadolžena za rože, vrt, gospodinjstvo in živali v hlevu, mož Jožef pa za vsa traktorska opravila in vinograd. Ob večerih se jima v hlevu rada pridruži vnukinja Sara.

Večjih načrtov za prihodnost nimata, želita le uživati v tem, kar sta ustvarila. Dokler bosta lahko, bosta nadaljevala s pridelavo mleka, potem pa bosta prenehala oddajati mleko, saj med mladimi ni zanimanja za nadaljevanje kmetovanja.