Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Kovše


Na kmetiji je potreben red in delo mora biti pravočasno opravljeno. Čeprav je zato malo prostega časa, si ga vendarle moraš vzeti za nepozabne trenutke v dobri družbi, sta prepričana zakonca Kovše.

Na kmetiji trdo delaš ves dan in vedno težje se je preživeti le s kmetovanjem, pravijo mnogi gospodarji. Tako je tudi na kmetiji Kovše, kjer obdelujejo okrog 16 hektarjev zemlje, letno pa oddajo približno 130.000 litrov mleka. Čeprav si Jože in Mira že danes želita, da bi se kmetija nadaljevala, bodo prepustili času čas. Sin Uroš, ki jima pri kmetovanju veliko pomaga, hodi v službo, kjer, kot pravi Jože, je »lažji denar«, zato na svoje otroke ne bosta pritiskala. Prilagodili se bodo kmetijskemu trgu in željam naslednikov. Dokler bosta lahko, bosta nadaljevala svoje delo, ki so ga zelo zaznamovali tudi že Mirini starši, Marija in Leopold. Na začetku sedemdesetih sta vzpostavila mlečno pridelavo in ves čas redila živino. Jože in Mira sta si delo posodobila, povečala čredo, ena boljših odločitev pa je bila vsekakor vgradnja mlekovoda, saj je precej olajšal delo.

Delo si med seboj razdelijo, Mira pomaga soprogu, kolikor lahko ob službi, dnevno je nepogrešljiv tudi sin Uroš, hči Katja pa se s svojo družino vrne pomagat predvsem v konicah dela. Večjih akcij se z veseljem udeležijo še preostali njihovi sorodniki in prijatelji. V dobri družbi rada preživita sproščene in zabavne trenutke, se s prijatelji odpravita na potep, druženje, nepozabni pa so tudi trenutki, preživeti z vnukom. Čeprav zagovarjata red in dobro opravljeno delo, menita, da si je vendarle treba vzeti čas tudi zase.