Kmetija Irbar svoje vinograde razprostira ob vinski poti v Lazah, na njihovi domačiji pa je tudi vsakoletno žegnanje vina. Ni skrivnost, da so dobri vinarji in skrbni kmetje z globokim spoštovanjem do svoje zemlje.

Pred nekaj rodovi so se na kmetiji Irbar ukvarjali predvsem s poljedelstvom in redili bike, delali pa so z voli in konji. Ko sta kmetijo prevzela Anton in Stanislava, sta dejavnosti preusmerila v mlečno proizvodnjo. Še vedno sta redila nekaj bikov in seveda obdržala vinograd. Takrat se je od vinogradništva precej dobro živelo. Na začetku, ko sta Anton in Stanislava postavila nov vinograd, so grozdje pridelovali za podjetje Vino Šmartno, pozneje pa za lastno uporabo in prodajo. Kmetijo sta morala posodobiti še za druge dejavnosti – na novo sta postavila hlev, kupila traktorje in druge stroje. Kot pravita, sta morala vedno veliko delati. A če imaš spoštovanje do svoje domače grude in ljubezen do narave, je vse lažje. »Ker imava to v srcu, gre, drugače že dolgo ne bi več tako delala,« pripovedujeta zakonca.

V zadnjih letih sta razvila mešano kmetijo, še vedno imata vinograd, a večinoma zase, občasno redita pitance, v glavnem pa pridelujeta mleko, tako da ga letno oddata okrog 40.000 litrov v Mlekarno Celeia. Njuni poti že sledijo potomci – hčeri Mojca in Tanja, ki precej pomagata pri kmetiji s svojima družinama, ter sin Toni. »Stalno sva jih spodbujala k šolanju,« še povesta, a so kljub temu ves čas pridno delali in pomagali. Ob strani jima stojijo tudi bratje in sestre, saj oba izhajata iz precej velikih družin. Najlepši so trenutki, preživeti z vnuki in v družbi dobrih ljudi. Teh se vsako martinovo veliko zbere prav na njihovi domačiji.