Na kmetiji Kranjec je na vsakem koraku začutiti skrb za kmetijo, za njeno okolico in živali. Mama Marija po moževi smrti skupaj s sinom Mitjem predano skrbi za svojo in moževo kmetijo v Kristan Vrhu.

Po pripovedovanju mame Marije kmetija na tem mestu stoji že več stoletij. Prejšnji lastniki so tu kmetovali do pozne starosti, ker pa niso imeli naslednikov, so jo prodali. Kmetijo so kupili njeni starši in se že od vsega začetka ukvarjali z živinorejo. Ko se je poročila, sta z možem prevzela še skrb za njegovo domačijo v Kristan Vrhu. Kot se spominja Marija, so bila njuna prva leta kmetovanja v znamenju nakupa strojne mehanizacije, gradnje hleva in obnove kmetije po kozjanskem potresu ter povečevanja mlečne proizvodnje. Da sta si zagotovila dodaten vir zaslužka, sta spitala še kakšnega bikca.

Nekateri trenutki človeku zares spremenijo življenje. Tako je Mitja po očetovi smrti prevzel kmetijo, saj je že od malega zelo rad pomagal staršem pri različnih opravilih. Danes skrbi, da se zgodba nadaljuje, pri tem pa mu je v veliko pomoč mama Marija, zlasti pri molži.

Marija pripoveduje, da ob praznikih rada speče kaj sladkega ali beli kruh. Ko se delo umiri, Marija rada vrtnari, sin Mitja odigra kakšno nogometno tekmo na bližnjem nogometnem igrišču, kot član govedorejskega in strojnega društva pa se rad odpravi na strokovno ekskurzijo ogledat primere dobre prakse v kmetijstvu.