Na domačiji Gabrijele Lesjak, po domače pri Lipavc, se tradicija kmečkega načina življenja prenaša iz generacije v generacijo.

Z organiziranim odkupom mleka je Gabrijelin oče Jože začel mleko prodajati v Mlekarno Celeia. Ob pomoči žene Fani in štirih hčera ga je dvakrat dnevno namolzel in nesel v zbiralnico v Vinski Gori. Danes imajo zbiralnico na domu. Življenje je Gabrijeli ponudilo možnost služenja lastnega kruha na domačih tleh in Gabrijela jo je sprejela. Na njihov prvi molzni stroj je začela molsti leta 1974. Obnova hleva okoli leta 2000 je prinesla povečanje količine mleka. Pomoč in podpora njenih najbližjih, moža Milana ter njunih otrok Mitje, Alenke in Sabine, je vedno več kot dobrodošla. Lesjakovi želijo nadaljevati prirejo mleka in ohraniti, kar so ustvarili. Za razvoj kmetije in nakup strojev se najbolj zavzema sin Mitja, ki bo kmetijo nekoč prevzel.

Kadar Gabrijeli čas dopušča, rada kaj prebere, plete ali se odpravi na pohod. Včasih je dobro družbo poiskala v društvu kmečkih žena, danes pa ji nasmeh na obrazu riše igriva vnukinja Ema.

Gabrijela zagovarja uživanje hrane, ki jo pridela na domači zemlji. Tudi če njen paradižnik še ni zrel, ne bo kupila tistega v trgovini. Svoja dejanja podpre z besedami: »Če moraš prej malo dlje počakati, je kasnejši užitek toliko večji.«