Odmaknjena od mestnega vrveža in obdana z naravo se predstavlja kmetija Mak. Tam stoji rojstna hiša teologa in patrologa Franca Ksaverja Lukmana, ki je s svojim delom pomembno vplival na razvoj slovenskega intelektualnega okolja. Zapisal je mnogo del in nam v slovenskem jeziku pustil sledi, ki jih cenimo še danes.

V idiličnem okolju med travniki in njivami, obdanimi z gozdovi, stoji kmetija Mak. Domačini ji pravijo pri Ramšak. Za njen življenjski utrip skrbijo tri generacije – ljubezen do dediščine in narave negujejo gospodar Janez z ženo Magdo, hčerka Nina z možem Damjanom in najmlajša članica družine, vnukinja Lana. Ponos kmetije je mogočna lepotica, 400 let stara lipa.

Včasih je bila kmetija usmerjena v sadjarstvo. Imeli so več kot 1000 sadnih dreves, jablan, in jabolka so prodajali tudi v Ljubljano. Prav tako so se ukvarjali s hmeljarstvom. Spremenjene tržne razmere, tudi požar, v katerem je bila uničena sušilnica hmelja, pa so vodile k odločitvi, da so leta 1998 začeli intenzivno razvijati proizvodnjo mleka, ki ga danes prodajajo v Mlekarno Celeia.

Janez je ponosen, da se tradicija kmetije nadaljuje, da z ženo Magdo skrbita za njen razvoj. To bo nekoč naloga njunih otrok, Nine in Tine. Če vas pot zanese mimo kmetije Mak, nikar ne hitite, saj je poznana tudi kot rojstni kraj in hiša slovenskega teologa in patrologa Franca Ksaverja Lukmana, ki se je rodil 24. 11. 1880. V slovensko intelektualno okolje se je zapisal kot predavatelj na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, od leta 1919 je predaval na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je bil tudi dekan, v študijskem letu 1926/27 pa rektor univerze. V njegovi rojstni hiši je danes urejena spominska soba, kjer so ujeti trenutki iz njegovega življenja. Člani družine Mak vam jo bodo z veseljem pokazali.