Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Marolt


Pri Brecelj so bili nekoč poznani po prevozništvu s konji. Ta ljubezen se je ohranila vse do današnjega gospodarja, ki je ponosen lastnik dveh čistokrvnih lipicancev. Ponosen pa je tudi na svoja priznanja, zvonce in medalje za kakovostno mleko in dobro čredo.

Nekoč so se na kmetiji preživljali kot furmani, kmetovali pa predvsem za lastno oskrbo. Pred nekaj generacijami so se preizkusili tudi s turizmom. Po drugi svetovni vojni je takratna oblast kmetijo popolnoma opustošila. Precej velika družina z desetero otroki je iz dneva v dan komaj shajala. Jožefova mama in oče sta s poljedelstvom in nekaj živine svojo družino vendarle preživela. »Življenje na kmetiji ni prizanašalo,« se spominja Jožef. Po njegovem prevzetju je kmetija začela malo dihati, kot pove sam, nekaj zemlje so dokupili, začeli večati čredo in vpeljali pridelavo mleka. Zagotovili so dobro čredo s kakovostnimi potomkami, ki so jih prodajali širom po Jugoslaviji.

V štiridesetih letih je Jožef, pozneje tudi s soprogo Marijo, na kmetiji ustvaril vse, kar danes zazna oko. Veliko zemlje so zravnali, da so zagotovili kvalitetno krmo in pašo za živino. Danes pridelajo okrog 120.000 litrov mleka letno. Posekajo tudi nekaj lesa, zase redijo prašiče, pridelajo povrtnine in izdelujejo odličen savinjski želodec, ki si je že prislužil številna priznanja. Zakonca Marolt še vedno veliko dela opravita sama, za molžo pa že skrbi hči Meta z možem Matejem in hčerko Manco, ki živijo v bližini. Ob praznikih, nedeljah in tudi v pomoč se domov rada vračata sin Roman in hči Andreja z družinama. V ponos gospodarju sta dva čudovita lipicanca, ki ju rad vpreže ter z vožnjo s kočijo marsikomu in marsikdaj polepša dan. Gospodarjev in gospodaričin dan pa je najlepši, kadar ju obiščejo vnuki.