Mariji največ pomeni doma pridelana hrana, saj meni, da le tako veš, kaj ješ. Dolgoletna dobaviteljica mleka zato zelo podpira aktivnosti za promocijo slovenskega mleka.

Odkar Marija pomni, so se na kmetiji preživljali z živinorejo, samooskrbno pa so predniki sejali tudi žito in doma pridelali vse, kar so potrebovali. »Včasih je bilo vse domače in veliko smo delali na roke, časi so bili drugačni,« se spominja gospodarica. K bolj tržni obliki kmetovanja je pristopil Marijin oče Karel in z ženo Marijo sta pustila precej sledi na današnji podobi kmetije. Povečala sta hišo in hlev, poskrbela pa sta tudi za korenito spremembo dela na kmetiji – z nakupom prvega traktorja okrog leta 1970. Čeprav je bila Marija sorojenka trem bratom, je zaradi spleta okoliščin ostala doma in skupaj z možem Jožetom prevzela kmetijo.

Nadgradila sta delo njenih staršev, še povečala objekte, obogatila strojni park, povečala stalež živine in danes pridelata okrog 55.000 litrov mleka, za lastno oskrbo pa si zredijo še kakšnega prašiča in kokoši. Gozd predstavlja toplino doma, sadje posladka družinske trenutke, na mizi pa so tudi domače salame in klobase. Dopoldneve je Marija v skrbi za kmetijo večinoma sama, po službi ob popoldnevih ji pomaga Jože, ob vikendih in konicah dela pa tudi hčeri, Anja in Blažka. »Dobra volja je največ,« se nasmeji Marija, ki se rada druži z živalmi in uživa pri delu na kmetiji. Želi si, da bi kmetija ohranila trenutni položaj in dediščino, ki so jo ustvarili skupaj s predniki.