»Dela nikoli ne zmanjka. Ko prideš do konca, greš od začetka,« se pošali in s srcem nasmeje gospodarica Ivica, kadar pripoveduje o svojem življenju in delu na kmetiji Poc.

Čeprav dela res nikoli ne zmanjka, je čutiti, da Ivici prav nič na kmetiji ni odveč in da skupaj z družino že dolgo lepo skrbi zanjo. Tudi ko je po moževi smrti ostala sama. Ivica se je na kmetijo, kjer so nekoč kmetovali predvsem za lastno preživetje, primožila k Jožu, ki je kot najmlajši izmed peterice ostal doma. Po smrti njegovih staršev je postal glava družine z veliko podporo soproge Ivice. Na začetku je hodila še v službo, pozneje pa sta oba ostala doma in se intenzivno posvetila kmetovanju.

Zgradila sta nov hlev, novo hišo, nakupila stroje in posodobila okrog 20 hektarjev veliko kmetijo, nekaj načrtov – dokončanje hiše, obnova ute – pa ji še ostaja. Začela je tudi s prirejo mleko, na začetku molzla še na kangle, kasneje pa si je »privoščila« mlekovod in si tako olajšala delo. Ob glavni panogi redijo tudi bike in zase čim več pridelajo doma. Kmetija Poc je dajala dom štirim otrokom. Danes mami še vedno pomagata Urška in Andrej, ki ob delu na kmetiji hodi še v službo. Doma vsak postori svoje, tako da gredo lažje skozi vsakodnevna opravila. Kadar pa so večje delovne akcije, pridejo pomagat še drugi sorodniki. Prostega časa na kmetiji ni veliko, morda le za kakšen sprehod, počitek in klepet, zelo radi pa so člani družine aktivni tudi v lokalnem turističnem društvu.