Prvi junijski dan 1970 je bil dan, ko so na kmetiji Mirč prvič oddali mleko, ki se je nato odpeljalo v Mlekarno Celeia. Zofija se spominja teh dni kot polnih vznemirjenja in pričakovanj, kako bo potekalo to delo in sodelovanje z mlekarno.

Prvi koraki so bili narejeni mnogo prej. Pobuda o sodelovanju je prišla iz Kmetijske zadruge Laško, ko je Marjan Erjavec prišel na obisk s predlogom o organiziranem odkupu mleka. Sprva se je mleko nosilo v aluminijastih kantah na kmetijo Kačič. Iz leta v leto pa se je pridelava povečevala in danes imajo na kmetiji Mirč svoj premični bazen, ki ga peljejo do kmetije Kačič.

Zofija se svojih mladostnih let spominja kot zelo težkih. Zaradi hribovitega in plazovitega terena je bila obdelava zemlje in travnikov vedno zahtevna. Delo se je opravljalo ročno, s pomočjo konjev in pozneje s strojno mehanizacijo. Zato ne preseneča, da je bila prva investicija nakup kosilnice. Prvi traktor, znamke Zetor, sta z možem Antonom kupila leta 1979. Sledila so vlaganja v hišo, postavitev novega hleva, nakup strojne mehanizacije in sanacija zemljišč za lažji dostop in obdelavo s strojno mehanizacijo. Da je bilo vse uspešno izpeljano, sta Zofija in Anton dodaten prihodek poiskala v lesu, saj so doma imeli žago.

Življenje na kmetiji je kljub tehnološkemu napredku še vedno prežeto z nenehnim delom. In da je vse opravljeno pravočasno, za kmetijo skrbi še sin Miran, vpet v službene obveznosti in skrb za domači grunt.

V delu in življenju sta Zofija in Anton mnogo spoznala. Za konec našega pogovora smo Zofijo vprašali, kako je usmerjala Mirana in hčerko Agico pri njunih odločitvah, kaj bi počela v življenju. Pa je modro odgovorila: »Za življenje sam nosiš odločitve. Z očetom bova svojim otrokoma vedno stala ob strani ter jima pomagala, kadar bosta potrebovala najino pomoč.«