Mlečna cesta – Zelene Doline

Kmetija Mlakar


Domače ime pri Kmetovih izhaja še iz časov, ko je bilo treba oddajati desetino. Na tej kmetiji so bili prvi t. i. svobodni kmetje, ki so bili oproščeni te obveze. Zato se je hiše prijelo ime pri Kmetovih.

Mama Ana pove, da je k hiši prišla leta 1977. Že takrat so mleko nosili v skupno zbiralnico, ki je bila na kmetiji pri Galackaj, pozneje v zbiralnico v lasti Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, po njenem zaprtju pa v zbiralnico na kmetiji pri Antonu Kračunu. Mleko so sprva nosili v kanglah, nato pa so imeli svoje prevozne hladilnike. Oddaja mleka v skupno zbiralnico je pomenila tudi druženje, saj so se tam vaščani srečevali in si izmenjavali najnovejše novice.

Oče Franc pove, da so imeli na kmetiji sprva 10 ali 12 glav goved in konja. Ker je hodil tudi v službo, je bilo mnogokrat naporno – čez dan delo na kmetiji, ponoči pa služba. Mama Ana doda, da se je s strojno mehanizacijo delo sicer olajšalo, vendar je vedno kaj manjkalo. Prvi traktor so kupili leta 1974. Molža je bila dolgo ročna, šele pozneje so kupili molzni stroj. Leta 2004 so postavili mlekovod, ki je olajšal predvsem roke, leta 2006 pa so na kmetiji Mlakar postavili lastno zbiralnico.

Sin Tomaž, ki je odraščal v družbi sester Mateje, Helene in Renate, bo nadaljeval življenjsko delo staršev. V Celju je zaključil srednjo tehniško šolo, v Šentjurju pa višjo kmetijsko fakulteto. Pravi, da bo svoje delo usmeril v povečevanje črede in v dvig njene mlečnosti. Njegovim ambicioznim ciljem prikimavata ponosna mama in oče: »Mladi morajo biti zelo previdni, napredni in predvsem potrpežljivi.«