V vasi Vodenovo, za katero so značilna zakrasela območja s številnimi plitvimi vrtačami in lepimi razgledi na slikovite cerkve po gričih, že vrsto let kmetujejo Močnikovi.

Kmetija na tem mestu stoji že dolgo, njeni lastniki pa so se stoletja preživljali izključno s kmetijstvom. To tradicijo nadaljujejo že vsaj tri generacije Močnikov, pripoveduje Marija. Njeni starši so zaslužni za levji delež razvoja kmetije v zadnjih desetletjih, Marija in njen mož pa nadaljujeta in posodabljata celotno kmetijo.

Sprva sta njena mama in oče pridelovala vsega po malem, z začetki organiziranega odkupa mleka pa sta tudi onadva postala dobavitelja šmarski mlekarni. Kot se spominja Marija, je bila še osnovnošolka, ko sta že nosila mleko na bližnjo kmetijo Kovačič. Postopoma si je mlečna proizvodnja utirala pot med glavne dejavnosti na kmetiji in tako je še danes, ko v Mlekarno Celeia letno oddajo okoli 30.000 litrov kvalitetnega mleka.

Ko sta kmetijo prevzela Marija in njen mož, sta najprej uredila hišo in si ustvarila dom za štiri otroke. Postopoma sta vlagala v napredek kmetije – posodabljala sta kmetijska poslopja in nakupovala stroje. Na začetku sedemdesetih let sta začela graditi nov hlev, a je bil med kozjanskim potresom precej prizadet, zato sta ga morala obnoviti.

Veselje do kmetije sta prenesla tudi na otroke. Spominjata se, da so otroci, Urban, Alenka, Jože in Marija, že od malih nog radi pomagali tako v hlevu pri molži in krmi kot pri delu v manjšem vinogradu in sadovnjaku. Še danes priskočijo na pomoč pri grabljenju in obračanju trave ter siliranju. Najraje pa se ob nedeljah in praznikih odpravijo na kakšen izlet, pohod ali obisk k sorodnikom. Da bosta lahko še vedno dobro vodila kmetijo, si želita predvsem zdravja.